Začetki Zveze slovenske podeželske mladine sovpadajo z nastankom Zveze slovenske kmečke mladine (ZSKM), ki je nastala kot odmev na nevzdržne razmere kmetijstva v času pred osamosvojitvijo. Povod za ustanovitev ZSKM je bila konferenca 29. februarja 1988 v Žalcu, kjer so se študenti kmetijstva, mladi kmetje in pospeševalci zavzeli za prihodnost slovenskega kmetijstva. In tako je nastala pobuda za stanovsko organizacijo, ki bi zbliževala in povezovala kmete, mladino ter stroko. V Žalcu je bil izbran iniciativni odbor za ustanovitev Zveze slovenske kmečke mladine. Po konferenci so se dogodki začeli razvijati zelo pospešeno. V Mladini je bil 22. aprila 1988 objavljen razglas: »Ustanovimo Zvezo slovenske kmečke mladine (ZSKM) in Slovensko kmečko zvezo (SKZ)«. Glavni pobudniki ZSKM so bili študentje Biotehniške fakultete v Ljubljani. Med njimi so bili predvsem prof. dr. Emil Erjavec, ki je takrat postal prvi predsednik ZSKM, Marjan Podobnik, Marija Markeš, Zdravko Brglez ter drugi.

ZSKM je bila ustanovljena skupaj s Slovensko kmečko zvezo na javni tribuni 12. maja 1988. V času med 1988 in 1992 je ZSKM skupaj s SKZ pod okriljem takratne Zveze slovenske socialistične mladine s svojim revolucionarnim pristopom in načinom razmišljanja soustvarjala nov prostor v slovenski politiki za kmeta in kmečko mladino.

V Rakičanu je 14.junija 1992 potekal drugi redni kongres ZSKM, na katerem je postala predsednica Cvetka Mavrič, roj. Goličnik, ki je bila v časih pred osamosvojitvijo aktivna v panevropskem gibanju, in ena tistih, ki je videla priložnost za mlade na podeželju v povezovanju in družbenih spremembah. Sama opisuje čase kot zelo razgibane in napete, saj so gradili temelje novi državi in pisali grafite po Ljubljani za spremembe v političnem in družbenem sistemu. Zakaj so želeli postati nevladna in politično neodvisna organizacija, ki se ukvarja z mladimi na podeželju, je bil po besedah Cvetke Mavrič ravno prazen prostor, ki je nastal na podeželju. Gnalo jih je prepričanje: »Če bomo šli proč od politike, bomo lahko zajeli interesno skupino ljudi, s katerimi se nihče ne ukvarja«.