Novice

2015 Matjaž FREŠER, Slovenska Bistrica

Korenine vinogradništva na kmetiji Frešer segajo v leto 1832, Matjaž pa je predstavnik 7. generacije, ki se je po končani Višji šoli za gostinstvo in turizem odločil, da nadaljuje tradicijo vinogradništva. Težave, s katerimi se je srečeval pri klasični obdelavi in ob relativni majhnosti vinogradniških površin, so ga pripeljale do ideje, ki temelji na tem, kako trajnostno pridelati vina na naravi prijazen način in jih ponuditi skupaj z lokalno hrano. Odgovor in novo poslovno idejo je našel v ekološkem vinogradništvu. Odločitvi so po letu 2011 sledile investicije v stroje za delo v vinogradu. Z ekološkim načinom pridelave grozdja je povečal kakovost vin, hkrati pa znižal vhodne stroške in se v celoti prilagodil sodobnemu kupcu, ki spoštuje lokalno pridelavo z visoko kakovostjo. Z željo večje prodaje na domu so pred leti uredili vinotoč v njegovem kletnem delu; v 300 let stari, obokani kleti pa prostor vinske banke, kjer dajejo kupcem možnost shranjevanja in uživanja vina. Uredili so tudi degustacijski prostor.

ENO LETO KASNEJE

Matjaž pravi, da na prometu ne bi znal določiti ali je imel naziv IMK 2015 dodano vrednost za kmetijo, saj je bil sam vedno aktiven pri prodaji svojih vin. Je pa naziv prinesel medijsko prepoznavnost, ki se je poznala na obisku. Trenutno svojo dejavnost širi v Sloveniji in v tujino njegov cilj pa je povezati kmete, ki proizvajajo inovativne produkte s podpisom. Mladim bi svetoval prav to, naj več energije vložijo v blagovno znamko, prepoznavnost produkta, usklajenosti nastopa in ponudbe… Pravi, da bi sam z veseljem ponovno kandidiral, da je vesel, da je prejel naziv in da vsem mladim kmetom svetuje naj se prav tako prijavijo in se čim več promovirajo.

 

2014 Boris URANJEK, Fram

Inovativnost Borisa Uranjek se kaže v pestri in celostno zaokroženi  ponudbi pridelave, predelave in prodaje lastnih pridelkov in izdelkov  z zahtevami visokih standardov ekološke pridelave ali permakulture. Naravne pogoje in delovne procese je maksimalno optimiziral. Na srednje veliki slovenski kmetiji je ustvaril nova delovna mesta, obiskovalcem pa omogočili pestro butično ponudbo. V marsikaterih zamislih je bil med prvimi in teh mu tudi za nadaljnji razvoj ne manjka. Izboljšave in novosti, ki jih je vpeljal na kmetiji, se odražajo v zmanjševanju stroškov, nenehnem  dograjevanju ponudbe z novimi idejami in tematskimi programi. Rezultati so vidni v izboljšani ekonomiki poslovanja in učinkovitejši izrabi delovne sile. 

DVE LETI KASNEJE

Novost na kmetiji predstavljajo prenovljeni prostori, ostale stvari pa so bile v veliki meri urejene že prej. Boris pravi, da je naziv pomenil velik doprinos za kmetijo, prinesel ji je več prepoznavnosti, novinarji pa ga kličejo še zdaj. Kmetija se redno pojavlja tudi v tisku. Ljudje, ki jih pridejo obiskat pogosto povedo, da so za njih izvedeli iz medijev. Mladim svetuje naj se ne bojijo poskusiti, kmetijstvo je panoga v kateri se zaposluje vedno več ljudi, saj zaposlovanje doma postaja perspektivno. 

 

2013 Janez BENEDIČIČ, Železniki

Inovativnost Janeza Benedičič je vsestranska. Bočni trosilec omogoča za 50% povečan obseg gnojenih površin na gorski kmetiji in s tem se je povečala tudi varnost pri razvažanju gnoja. Nadgradnja sušilnice je doprinesla do 20% boljši izkoristek. Postavitev mlekomata in njegova nadgradnja je kmetiji dvignila raven prihodkov za tri krat. Seneno mleko pa daje do dva krat večjo vsebnost omega 3 maščobnih kislin, do dvakrat večjo vrednost CLA in je manj alergeno. Vse potrebe in novosti na kmetiji že terjajo nove zaposlitve, ki pa jih zaradi vlaganj v raziskave in razvoj še nekoliko odlašajo. Poleg vseh ekonomskih, okoljskih, trženjskih izboljšav pa je v primeru Janeza zelo pomemben tudi odnos do kmetovanja kot poklica. Doktoriral je na področju strojništva in se vrnil živet in delat na majhno, razdrobljeno visokogorsko kmetijo.

TRI LETA KASNEJE

Na kmetiji Benedičič so v zadnjih treh letih dvignili prodajo za 25%. Janez pravi, da bi jo lahko še več, vendar to ni bilj cilj. Konstantno Izboljšujejo tehnologijo in zmanjšujejo delovno obremenitev. Zvišujejo prirejo mleka na kravo in iščejo nove načine povečanja prihodka. So v fazi prirejanja kmetije, da bodo lahko organizirali izobraževanja in prikaze dobrih praks. Če sedaj pogleda nazaj je naziv prinesel ogromno v smislu prepoznavnosti kmetije, dostopnosti do novih informacij in do ljudi. V ta čas segajo tudi začetki Iniciative za seneno mleko in meso. Mladim svetuje, da naj bodo pogumni ampak ne za vsako ceno. Izvajajo naj potrebne investicije, ki bodo na dolgi rok nekaj prinesle. Javnih razpisov naj se poslužujejo preudarno. Vedno pa naj delujejo v smeri povečanja prihodkov ob enakih stroških.

 

2012 Peter ROZMAN, Kranj

Peter Rozman je kmetijsko gospodarstvo prevzel leta 2007 od svojih starih staršev.  Petčlanska družina sedaj živi in dela na kmetiji, ki obsega  13 hektarjev kmetijskih zemljišč in 20 hektarjev gozda. Glavne usmeritve so gozdarstvo, govedoreja in poljedelstvo. Inovativnost Petra Rozmana je večinoma usmerjena v gozdarstvo in predelavo lesa. Izdelal je povezovalnik drv, ki omogoča lažje in hitrejše razžagovanje drv na različne dolžine. Povezovalnik drv ima tritočkovni sistemski priklop in se ga lahko priklopi na traktor ali viličarja. Povezovalnik z enim polnjenjem omogoča pripravo enega prostorninskega metra drv, spenjanje in nato hidravlično postavitev za potrebe prevoza ali razžaganja. Izdelal je tudi samostojni strojni priključek – traktorski viličar s podpornimi kolesi, tako da se na zahtevnejših terenih lahko varno opravlja delo tudi z manjšimi traktorji. Na podlagi dolgoletnih izkušenj in lastnega znanja je izdelal tudi cepilec drv z dodatnimi izboljšavami, ki mu olajšajo delo in prihranijo čas. Cepilna miza leži na tlačnih ležajih, kar omogoča poljubno obračanje drv. Cilinder omogoča dve hitrosti cepljenja drv, cepilna črpalka je gnana prek kardanske gredi traktorja. Izvedene zamisli  so pomembne za nadaljnji razvoj, pomenijo nove metode dela in prinašajo ekonomske učinke na kmetijsko gospodarstvo.

 

2011 Alojz MLAKAR, Zgornja Ložnica

Alojz Mlakar kmetuje na 21,17 ha veliki kmetiji. Kmetija ima dve proizvodni usmeritvi in sicer sadjarstvo in govedorejo, ki zajema  prirejo mleka ter rejo mladega pitanega goveda. Kot mladi prevzemnik je kmetijo od staršev v celoti prevzel leta 2008 pri 22 letih in jo vse od takrat preusmerja v sadjarstvo. Z jablanami ima trenutno zasajenih že 5, 67 ha od skupaj 16,35 obdelovalnih površin. Strokovni pristop k preusmeritvi kmetije, ki je podprt z dobrim  finančnim in tehnološkim načrtovanjem ter vestnim izvajanjem vseh tehnoloških del v sadovnjaku se izkazuje v nadpovprečnih rezultatih.  Mladi  kmet skrbno sledi smernicam sonaravnega kmetijstva, saj je kmetija vključena v štiri pod ukrepe KOP in izpolnjuje vse predpisane EU standarde. Inovativni pristop poleg preusmeritve izkazuje tudi pri strojih, katere potrebuje v sadjarstvu, saj je sam izdelal stroj za sajenje sadik ter polaganje protitočnih mrež.   Inovativnost Alojza Mlakarja je izražena v pristopu k preusmeritvi kmetije v sadjarstvo ter inovaciji, pri postavitvi protitočne mreže, katere posebnost je, da je nosilna konstrukcija za pol metra višja od običajne, kar prispeva k izboljšanju kvalitete pridelanega sadja in večjim hektarskim donosom. 

PET LET KASNEJE

Obsega sadovnjakov niso bistveno povečali, sedaj jabolka pridelujejo na 6 hektarjih. V dobrem letu naberejo do 260 ton sadja. Kljub prepričanju, da jo bodo opustili pa so razširili živinorejo. Letošnja pozeba je namreč prizadela sadovnjake, zato vzporedna dejavnost predstavlja varnost za kmetijo. Alojz je povedal še, da se niso posluževali zavarovanja, saj imajo protitočno zaščito, na pozebo pa niso računali. Izbora se spominja z veseljem saj je bil takrat pika na i oziroma potrditev, da je bil na kmetiji storjen korak naprej. Niso pa tega izkoristili za trženje. Spoznali so veliko ljudi, na katere se lahko obrnejo in obratno. Povedal je še, da se je bilo takrat lažje odločiti za investicijo, bili so bolj zagnani, delati je bilo lažje. Zadnje tri leta je biti optimist težje, tudi zaradi aktualne kmetijske politike, vendar veliko drugih možnosti ni, zato je potrebno vztrajati do konca.

 

2010 Marjan KOLAR, Križevci

Inovativnost Marjan Kolar dokazuje na vsakem koraku. Celoten njegov pristop je izredno inovativen in prodoren. Od svojih staršev je prevzel za slovenske razmere srednjo kmetijo in jo nadgradil, da je primerljiva srednje velikim podjetjem. Nadalje je razvil sistem, ki je združen z bioplinom in bioetanolom in bo po predvidevanjih omogočal izkoristiti koruzo štiri do pet krat. Z diverzifikacijo povečuje prihodke, optimizira procese in zmanjšuje stroške. Proizvodnja bioplina pozitivno vpliva na okolje z vidika zmanjševanja emisij toplogrednih plinov in pripomore k ublažitvi globalnega segrevanja.

 

2009 Andreja JAGODIC, Naklo

Andreja Jagodic gospodari na 33 ha veliki kmetiji in ima registrirani dve dopolnilni  dejavnosti –predelavo mleka in prodajo kmetijskih pridelkov ter izdelkov okoliških kmetij. Ukvarjajo se s prirejo mleka, prašičerejo, perutninarstvom in zelenjadarstvom. Inovativna ideja Andreje Jagodic je v predelavi mleka v nove mlečne izdelke in uvajanje novih načinov trženja.   V svojem proizvodnem programu ima nove izdelke, ki jih na gorenjskem ne izdeluje nihče drug. To so mlečna rulada z bučnim oljem, laktični sir s pepelom in kuhan sir, mehki sir s poprom in  dimljen sir, sadni jogurt, navadni jogurt, mehki sir z orehi, sir za pečenje, skuto, kajmak, mascarpone, različne namaze iz skute. Prodaja tudi sveže mleko v steklenicah in sirotko. Izdelke prodaja doma v lični trgovini »štibelc«, v mestnem jedru Kranja, na prireditvah na gorenjskem, v Mercatorju ter na prireditvah podeželje v mestu v Ljubljani. Ker so prostori za proizvodnjo postali premajhni, gradijo nov objekt za predelavo mleka, ki ga bodo ogrevali na lesno biomaso.

SEDEM LET KASNEJE

Obseg dejavnosti se na kmetiji Jagodic ni bistveno spremenil. Povečali so obsega pridelave, obseg predelave je ostal enak. Kmetija se je modernizirala, novost je sončna elektrarna. Izdelke še vedno prodajajo v svoji trgovini in na tržnici. V pestrem izboru izdelkov pa je trenutno hit albuminska skuta. Kmetija je bila znana prej, zato nima občutka, da ji je naziv veliko prinesel. Mladim sporoča, da ni dovolj samo začeti kmetije ali je podedovati ampak se je potrebno lotiti dela.

 

2008 Ervin ŽOKŠ, Lenart

Ervin Žökš živi in dela na družinski izletniško turistični kmetiji. Ukvarjajo se z živinorejo in opravljajo storitveno dejavnost s kmetijsko mehanizacijo. Kmetija ima tudi nekaj lastnih vinogradov za potrebe izletniške kmetije. Čeprav je kmetija majhna, si je svojo perspektivnost zagotovila z opravljanjem storitev s kmetijsko mehanizacijo in dopolnilno dejavnostjo izletniške kmetije, katera obiskovalcem postreže z izključno doma pridelano hrano. Mladi kmet Ervin Žokš je s svojo inovativnostjo na področju mehanizacije optimiziral sejalnik pšenice, balirko za seno, kosilko in razkopalnik sena, izdelal je mizo za obrezovanje parkljev – skratka lahko rečemo, da na kmetiji ni mehanizacije kateri Ervin ne bi pridal inovacij. Njegove ideje združljivosti opravljanja več postopkov z novimi kombinacijami postopkov so trajne in okolju prijazne, ki omogočajo zmanjšanje porabe energije in manj prehodov po parceli. Manjša je poraba goriva in učinkoviteje izkoriščen delovni čas kar kmetiji daje ugodne ekonomske učinke in večje možnosti tržne usmerjenosti.

OSEM LET KASNEJE

Kmetijo povečujejo, opustili so rejo pitancev in se posvetili mešani in intenzivni reji. Povečali so obseg strojnih uslug. Na turističnem delu so dogradili igrišča, sprejmejo pa lahko enako število gostov. Od leta 2008 je naredil kar nekaj novih predelav, veliko pa so vložili tudi v modernizacijo in avtomatizacijo. Ervin je mnenja, da se veliko ljudi boji kmetovanja, saj zahteva delo in skrb. Sam se drži načela intenzivnega in natančnega kmetovanja. Na ta način lahko na manjših površinah, z dobrim delom doseže enako. Verjame, da če si nekaj zadaš moraš to tudi dokončati. Poudaril je, da je pomembna tudi izobrazba, sam je končal strojno šolo in prekvalifikacijo v gostinsko šolo, vendar vidi, da to ni dovolj, zato pri nadaljnjem razvoju turizma na kmetiji računa na hčere.

 

 2007  Boštjan ŠKRABAR, Šempeter v Savinjski dolini

Boštjan je na svoji kmetiji uvedel novo tehnologijo namakanja hmelja, to je kapljični sistem namakanja, ki je okolju in rastlinam prijaznejši ter energetsko učinkovitejši od namakanja z bobenskimi namakalniki… glede na to, da je hmelj rastlina, ki v rastni dobi potrebuje veliko vode in da je večina nasadov s hmeljem v Sloveniji na plitvih prodnatih tleh, je namakanje edini ukrep , ki zagotavlja tako kakovostno kot količinsko stabilne pridelke. Boštjanova kmetija je z uvedbo kapljičnega sistema namakanja prvovrsten vzgled ostalim hmeljarjem, ki se težko odločajo za novosti in posodobitve. Da je njegova ideja dejansko inovativna kaže dejstvo, da se je kot prvi in edini hmeljar v Sloveniji za vse nasade s hmeljem odločil uvesti kapljični namakalni sistem. Njegovi nasadi služijo kot demonstracijski objekt za to področje.

DEVET LET KASNEJE

Kmetija se je obdržala v istem obsegu za namakanje pa še vedno uporabljajo sistem, ki je bil takrat inovativen a se je izkazal za dobro odločitev. Boštjan se spomni pomislekov in strahu ob uvedbi novosti, vendar pravi, da če se za nekaj odločiš moraš biti pogumen  in pri tem vztrajati saj so rezultati slej ali prej vidni. 

 

 

 

 

Kontaktiraj nas

  • Celovška 43
    1000 Ljubljana
  • 00386/(0)41 664 017
  • Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.
ranktrackr.net