Člani Društva podeželske mladine Litija in Šmartno ter člani Društva podeželske mladine Sončnica Ljubljana smo se tudi letos skupaj odpravili na strokovno ekskurzijo, ki je potekala v soboto, 29. oktobra 2011. Tokrat smo odkrivali in raziskovali lepote Vipavske doline.

Pot smo začeli zgodaj zjutraj, ko smo se z avtobusom odpeljali iz Litije proti Ljubljani, kjer smo pobrali še člane Društva podeželske mladine Sončnica Ljubljana. Iz Ljubljane smo se odpeljali naprej proti Primorski. Naša prva postaja je bila v Ajdovščini, kjer nas je pričakala naša vodička Tina Trbižan, Vipavska vinska kraljica 2010. Preden smo nadaljevali pot, nam je postregla z domačim orehovcem in tropinovcem. Nato nas je odpeljala na Lipetovo kmetijo v kraju Ustje. Na kmetiji imajo 70 glav živine, od tega je 35 krav molznic. Glavna panoga je prireja mleka, ukvarjajo pa se tudi s poljedelstvom. Obdelujejo okoli 60 ha zemlje, od katerih je 23 ha travnikov, ostalo pa so njive (20 ha koruze in 20 ha pšenice). Mlečnost je 9900 kg pri črnobeli pasmi in 7500 kg pri rjavi pasmi. Osnovni obrok je sestavljen iz 20 kg koruzne silaže, 11 kg lucernine silaže, 3 kg sena in mineralov. Mlada živina je na paši, krave pa so še v klasičnem hlevu s privezi. Kmetijo želijo preseliti na drugo lokacijo in jo povečati, ker so stisnjeni znotraj vasi in nimajo možnosti širitve, a ne dobijo gradbenega dovoljenja. Pot smo nadaljevali po strmi, ovinkasti cesti smo proti Nanosu, kjer smo obiskali visokogorsko turistično kmetijo Abram. Kmetija je stara že več kot 500 let in leži na nadmorski višini 920 m. Je ekološka kmetija, ki se ukvarja z živinorejo (krave dojilje), gozdarstvom, gostinstvom in turizmom. Turisti, ki prihajajo k Abramovim, so iz številnih držav. Najbolj prepoznaven znak kmetije je medved Mitko, ki ga imajo za hišnega ljubljenčka in zanimivost za turiste. Pravijo, da je tam zelo lep pogled na celotno Vipavsko dolino, vendar tega žal nismo videli zaradi megle. Okrepčali smo se z domačim narezkom, nato pa nadaljevali potepanje do izvira Hubelj. Izvir se nahaja na nadmorski višini 260 m, voda pa kar vre iz kraškega podzemlja v obliki številnih slapov.

Ob zvokih harmonike nas je pot vodila preko Ajdovščine do vasi Planina, kjer je bil naš naslednji postanek. Najprej smo odšli na razgledno točko, od koder se nam odpre pogled na celotno Ajdovščino in okoliška pobočja. Potem nas je pot vodila do Fortunatove kmetije, kjer se ukvarjajo z vinogradništvom, sadjarstvom in vzrejo piščancev za Pivko. Ogledali smosi njihovo vinsko klet iz leta 1871. Degustirali smo že letošnji pridelek vin, poizkusili pa smo lahko tudi žganje iz marelic. Gojijo namreč tudi marelice na 1,5 ha površin.

Ker čas zelo hitro beži, smo se odpeljali še na našo zadnjo postojanko k vodički Tini. Pri lanskoletni Vipavski vinski kraljici nas je pričakala celotna družina Trbižan. Najprej smo si ogledali njihovo vinsko klet Trta, nato pa so nam postregli z večerjo. Ko smo vsi pojedli, smo se zopet preselili v vinsko klet, kjer nas je čakala še degustacij vin. Iz vinske kleti smo se vrnili nazaj za mize, kjer so nam postregli z vipavsko specialiteto - polento s pečenim pršutom, za nameček pa smo dobili še sladico. Za spomin na vinsko klet Trta in naše druženje z Vipavsko vinsko kraljico Tino Trbižan je vsak dobil steklenico njihovega vina. Ob zvokih harmonike smo se poslovili od naše vodičke Tine in njene družine ter odšli do avtobusa. Tako smo končali našo potepanje po Vipavski dolini in se veseli ob zvoku harmonike odpeljali nazaj proti domu.

Mija Tomšič