V Društvu študentov zootehnike smo se odločili, da bomo odkrivali Slovenijo in naše kmetijstvo, saj vedno bolj spoznavamo, da domovine ne poznamo dovolj. Za začetek smo se odločili, da obiščemo vzhodni konec Slovenije. Tako smo 22. oktobra organizirali strokovno ekskurzijo v Prekmurje.
Zjutraj smo se odpravili z Rodice proti Murski Soboti, kjer smo najprej obiskali KGZS Zavod Murska Sobota. Tu nas je sprejel direktor zavoda g. Franc Režonja in nam predstavil dejavnost. Gospod Marjan Špur, vodja oddelka za živinorejo in testne postaje za lisasto pasmo, nam je predstavil delo vzrejne postaje. Pokazali so nam tudi 2 mlada bika lisaste pasme.
Iz zavoda smo se odpravili čez Avstrijo do kmetije Cetl v Spodnji Ščavnici. Imajo 40 molznic lisaste in črnobele pasme. Mlečnost so zmanjšali na 6000 kg (zmanjšali so količino močne krme), vsebnost mlečnih maščob je 4,4 %, beljakovin pa 3,3-3,4 %. Imajo nov hlev na prosto rejo, ki so ga zgradili s pomočjo SAPARD sredstev. Dobili so tudi razpis za molznega robota, vendar še ne vejo, če se bodo odločili zanj. Trenutno imajo molzišče avtotandem s 6 enotami. Bikce so začeli pitati, saj jim to prinaša dodatni vir dohodka. Obrok je sestavljen iz travne in koruzne silaže ter mineralno vitaminskih dodatkov, močno krmo pa živali dobivajo na avtomatu.  Obdelujejo 40 ha zemlje, 10 ha gozda in 0,5 ha vinograda.

Po obisku kmetije Cetl smo si spotoma ogledali naravni vrelec mineralne vode, nato pa obiskali naslednjo kmetijo. Na kmetiji Rantaša obdelujejo 28 ha zemlje in redijo krave molznice lisaste pasme. Imajo 96 glav živine, število krav se giblje med 35 in 40. Imajo kar 12 bikovskih mater lisaste pasme. Molzišče je ribja kost 2x5 enot, funkcionalna je le ena stran. Kmetija je ravno tako prejemnica SAPARD sredstev. Mlečnost znaša 7000 kg s 4,2 % maščob in 3,4 % beljakovin. Osemenjujejo z domačimi biki in so dosegli velik selekcijski napredek. Kot pravijo pa bi morali izboljšati še prehrano. Krmijo travno in koruzno silažo ter veliko sena, močno krmo pa živali dobijo na avtomatu. Na leto opravijo tudi do 6 košenj. Prvo silirajo, drugo in tretjo posušijo, ostale pa zopet silirajo. Bikce vse prodajo, ravno tako prodajajo plemenske telice. Velik poudarek dajejo higieni, lepemu ravnanju z živalmi in opazovanju. Kupcev ne spustijo v hlev, ampak pripeljejo živali ven iz hleva zaradi preprečevanja vnosa bolezni. Na območju Pomurja imajo s tem veliko težav, ker rejci pripeljejo bike za pitanje iz tujih držav in s tem tudi bolezni.Ogledali smo si še mlin na Muri, nato pa se odpeljali proti Madžarski, kjer smo obiskali posestvo Resznek. Lastnik je Marjan Kolar, ki je bil izbran za mladega inovativnega kmeta 2010. Je lastnik podjetja Keter Organica, ki se ukvarja z gradnjo bioplinskih naprav. V Sloveniji ima postavljene 4 bioplinarne in veliko prašičerejsko kmetijo, na posestvu Resznek pa ima krave molznice. Posestvo je kupil leta 2008. Na njem redijo okoli 750 glav živine, 350 je krav molznic črnobele in lisaste pasme. Na drugi lokaciji redijo okoli 700 bikov pitancev. Vse krave so začeli osemenjevati s črnobelimi biki, saj nameravajo preiti v črnobelo pasmo. V lasti imajo 3700 ha zemlje: 2700 ha njiv, 700 ha travnikov in 300 ha gozda. Od tega je 2000 ha lastnih površin, ostalo pa je v najemu. Na 1500 ha posadijo koruzo za silažo in biomaso. Silosov ne pokrivajo, ampak le odstranijo vrhnjo gnilo plast in jo uporabijo kot biomaso. Za 1 MW energije se porabi 40-50 t koruzne silaže. Tudi ves gnoj zvozijo v bioplinarno in nazaj na površine predelanega. Hlevi za krave molznice so novozgrajeni in na globoki nastil. Gnoj odstranjujejo vsaki drugi dan. Mlada živina je še v starih hlevih in ima izpust, teleta pa so v t.i. iglujih. Obrok je sestavljen iz travne in koruzne silaže, sena in močne krme. Povprečna dnevna mlečnost je 27 kg/dan. Imajo molzišče rotolaktor s 24 enotami, dnevno pa namolzejo 5000-6000 kg mleka. Cena mleka na Madžarskem znaša 38 centov brez DDV. Na posestvu je 58 zaposlenih, od tega 34 Madžarov.Po končanem ogledu posestva smo se obrnili nazaj proti domu in se ustavili še na Izletniški kmetiji Kupljen v Okoslavcih, kjer smo sklenili našo ekskurzijo z večerjo. Kmetija se ukvarja z vinogradništvom in vinarstvom. Obdelujejo 30 ha vinogradov, kjer uspeva 120.000 trt. Imajo vrsto kakovostnih in vrhunskih vin, ki smo jih imeli možnost tudi degustirati. S prijetnim druženjem ob izvrstni hrani in pijači ter zvokih harmonike smo tako zaključili naš izlet.

Za konec se moramo zahvaliti predvsem g. Marjanu Špuru, ki nam je pomagal pri pripravi programa strokovne ekskurzije in nam nazorno predstavil značilnosti vzhodnega konca Slovenije. Zahvalili bi se tudi direktorju Zavoda Murska Sobota g. Francu Režonja in obiskanim kmetijam za sprejem.

Petra Firm