Cvetka Mavrič, roj. Goličnik

Predsednica v letih 1993 in 1994 (Celjska regija)

Čast prve predsednice ZSPM je pripadla Cvetki Goličnik, zdaj Mavrič. Cvetka izvira iz Šmihela nad Mozirjem iz znane družine Goličnik, kjer je vsa družina podpirala delo mladih na podeželju. Na to mesto smo jo izvolili že 12. junija 1992 v Rakičanu, kjer se je Zveza slovenske kmečke mladine preimenovala v ZSPM. Naslednje leto aprila smo po novem zakonu o društvih zvezo ponovno formalno potrdili in Cvetko spet izvolili za predsednico. »Ena od najtežjih odločitev, ki smo jih takrat sprejemali, je bila, ali bomo delovali politično ali nepolitično. Odločitev je bila, da bomo delovali nepolitično. Zelo sem ponosna na našo mladino, da še danes vztraja pri tej odločitvi«. Začetek dela zveze ni bil enostaven, saj smo morali veliko postoriti, in brez pomoči številnih mladih, še posebej je pri tem omenila Aleša Kotnika, bi jim težko uspelo. »Mladim, katerih delo še vedno spremljam preko KGZS in tednika Kmečki glas, želim, da bi še naprej delali tako uspešno kot zdaj. Mogoče bi lahko še malo več naredili predvsem na učenju o medsebojnih odnosih v družini in družbi. Denar namreč ne bo rešil kmetijstva in življenja na podeželju, ampak le dobra volja in pozitiven odnos do tega dela in načina življenja«.

Metoda Senica

Predsednica v letih 1995, 1996, 1997 (Celjska regija)

ZSPM je svojo drugo predsednico Metodo Senico iz Ponkvice pri Šentjurju pri Celju dobila 1. aprila 1995 v Radljah ob Dravi. Metoda je bila na tem mestu skoraj dva polna mandata. Uspešno je nadaljevala povezave z Uradom RS za mladino in Mladinskim svetom Slovenije ter že tradicionalnim oblikam druženja leta 1998 uspela priključiti izbor mlade gospodarice ali gospodarja leta. Reorganizirali smo delo v upravnem odboru ZSPM in ustanovili pet delovnih skupin, intenzivno smo začeli izobraževati mlade za delo s skupinami. Dejavni smo postali pri projektnem vodenju in učenju za delo z večjimi skupinami. Začeli smo sodelovati z mladimi iz vzhodne in zahodne Evrope in tako neposredno pridobivati informacije o delu in življenju mladih kmetov v Evropski uniji. Tudi v njenem času nismo pristali na politične vplive, zato pa smo začeli sodelovati s kmetijskim ministrstvom, Zadružno zvezo Slovenije, Kmetijsko svetovalno službo in tednikom Kmečki glas. Kot veliko zanimivost je Metoda omenila tudi način obveščanja članov. »Redno smo izdajali mesečni bilten, kar je zahtevalo veliko trdega dela in volje, ampak bilo je uspešno in dobro izvedeno. Mladim bi rada čestitala. Vesela sem, da jim uspeva ohraniti in nadgraditi to kar je v tistem času naredila naša skupina, ter da se članstvo povečuje. Samo tako bodo lahko še bolj uspešni in lažje dosegali zastavljene cilje. Upam, da bo mladim kljub vsakodnevnemu delu na kmetijah ostala ljubezen do podeželja, ki je naša dediščina, pa tudi, da se bodo znali veseliti drobnih radosti in se uspešno upirali težavam, ki jih prinašata življenje in delo na kmetiji.

Bogomir Vnučec

Predsednik v letu 1998 (Gorenjska regija)

»Še sedaj sem ponosen, da sem lahko vodil ZSPM. Bil sem edini kandidat po odstopu tedanje predsednice Metode Senice. Enoletni mandat sem zaključil v Slovenskih Konjicah leta 1999, saj nisem želel še enkrat kandidirati zaradi družine in službenih obveznosti. Na mestu predsednika sem se znašel v času organizacijskih sprememb. V skladu z zakonom smo uskladili finančno poslovanje in se lotili nekaterih organizacijskih sprememb. Naša težava je bila, da smo imeli premalo denarja za izvajanje projektov, posebno na mednarodnem področju. Mladim na podeželju želim, da bi od državnih organov in Evropske unije začutili in dobili podporo, ne pa tudi težav. Sreča je, da so se naši pogajalci v Bruslju uspešno pogajali na kmetijskem področju. Kljub vsemu bo potrebo paziti, da se denar, namenjen za razvoj podeželja, ne bo izgubil na poti do kmeta, ampak da bo prišel v prave roke«.

Danijel Rihtarič

Predsednik v letih 1999 in 2000 (Podravska regija)

Doma iz Ješenc pri Račah je v dveletni mandat nastopil 8. maja 1999 v Slovenskih Konjicah. »V času mojega vodenja smo v glavnem odboru ZSPM uskladili takratna nesoglasja s kmetijsko svetovalno službo. Do tedaj še nismo imeli točno določenih pravil za pripravo kviza Mladi in kmetijstvo ter državnih kmečkih iger. Po uspešnih pogovorih in dogovorih smo postali soorganizator prireditev. Podobno smo se s tednikom Kmečki glas dogovorili tudi o projektu izbor mlade gospodarice ali gospodarja leta in postali nosilci te akcije, ki jo sedaj organizira društvo, iz katerega prihaja zmagovalec. Na mednarodnem področju smo ohranili sodelovanje s tujimi organizacijami, dobro sodelovanje z organizacijo mladih kmetov Evrope (CEJA) pa smo 5. marca 2001 v Grčiji nadgradili s pridruženim članstvom. Vzpostavili smo sodelovanje z ostalimi kmečkimi nevladnimi organizacijami v okviru projekta Phare in si izmenjali izkušnje z belgijskimi mladimi kmeti. Vsem članom ZSPM želim, da se v prihajajočih težkih časih čimbolj povežejo, se hitro prilagodijo na spreminjajoče se smernice v kmetijstvu in kot narekuje naš statut, še naprej ohranjamo dediščino in vrednote kmečkega stanu«.

Martin Mavsar

Predsednik v letih 2001 in 2002 (Posavska regija)

21. aprila 2001 je v Moravčah svoj mandat nastopil Martin Mavsar iz Krškega. »V teh dveh letih smo na ZSPM nadaljevali z zastavljenimi projekti iz preteklega obdobja. Več poudarka smo namenjali predstavitvam in promociji organizacije in društev na sejmih in drugih prireditvah. Tako se ZSPM že tradicionalno predstavlja na kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni, na dan mladih v kmetijstvu organiziramo okroglo mizo, na kateri mladi kmetje predstavijo svoje težave pri kmetovanju na podeželju. Uvedli smo okrogle mizi tudi na ostale nacionalne projekte in tako želeli ljudem predstaviti naše težave. Z zadružno zvezo smo se dogovorili za večje in udobnejše prostore. Okrepili smo tudi mednarodno dejavnost v okviru CEJA in na državni kviz V Krško pripeljali tudi tedanjega predsednika CEJA Hansa Benna Wicherta. Članom ZSPM želim veliko zdravja, uspehov na začrtani poti, da bi bili tudi v prihodnje dejavni na lokalni, regijski in nacionalni ravni ter da bi v javnosti zastopali interese mladih s podeželja«.

Alojz Štuhec

Predsednik v letih 2003 in 2004 (Pomurska regija)

Na mesto predsednika ZSPM je bil izvoljen 12. aprila 2003 v Novem mestu. Doma je iz Bolehnečicev pri Svetem Juriju ob Ščavnici. V njegovem mandatu so pripravili pravilnike za delovanje skupin ter uvedli sistem petih članov v skupinah s čimer so želeli prenašati znanje in izkušnje na naslednje generacija.

Matjaž Glavan

Predsednik v letih 2005 in 2006 (Dolenjska regija)

Matjaž Glavan je kot šesti predsednik na ZSPM, svoj mandat nastopil marca 2005 na skupščini v Kranju. »Delo na zvezi me je zelo obogatilo in mi prineslo številne izkušnje. V času mandata sem se moral soočati s številnimi vsakodnevnimi izzivi, spoznal sem številne čudovite mlade ljudi, ki prostovoljno delujejo v korist svojih vrstnikov in bogatijo slovensko družbo. Lahko rečem, da sem v času mandata uspel skupaj s člani glavnega odbora na ZSPM pripeljati številne mlade, ki so tako dobili pristen stik s krovno organizacijo. Skupaj z glavnim odborom smo tudi uspeli pregledati delovanje društev in tako izbrisali fiktivna društva in pripomoči k ustanovitvi novih, ki so postali člani konec mojega mandata. Ustanovili smo tudi Komisijo za mlade kmete, ki se ukvarja s problematiko mladih kmetov v Sloveniji. Nenazadnje smo uspeli tudi spremeniti razpis za mlade kmete, ki sedaj omogoča prevzem kmetij tudi mladim kmetom in kmeticam, ki so to postali po smrti gospodarja. Vsem mladim, ki razmišljate o včlanitvi v društva podeželske mladine, ki po celi Sloveniji delujejo pod okriljem Zveze slovenske podeželske mladine svetujem, da naj ne razmišljajo predolgo, saj bodo z odlašanjem zamudili številne priložnosti za pridobitev novih znanj, izkušenj, prijateljev, ki vam bodo ostali za vedno. In ne pozabite, da ste mladi prihodnost podeželja!«

Rok Sedminek