Predhodnica Zveze slovenske podeželske mladine (ZSPM) je bila Zveza slovenske kmečke mladine (ZSKM). Prvi korak k ustanovitvi Zveze slovenske kmečke mladine so naredili mladi v mladinski organizaciji (ZSMS) na konferenci v Žalcu 29. februarja 1988. Na tej konferenci so nevzdržne razmere, mladi kmetje, pospeševalci in študentje kmetijstva brez strahu in zadržkov predstavili javnosti in povedali, kakšno kmetijstvo si želijo. Še več, za kmetijstvo so bili tudi sami pripravljeni kaj storiti, zato so se bili pripravljeni samoorganizirati v stanovski organizaciji. V Žalcu so zbrali iniciativni odbor za ustanovitev Zveze slovenske kmečke mladine. Dogodki so se vrstili bliskovito, prizadevanja kmetov je podprl večinski del slovenske javnosti. Tako je bil v Mladini, 22. aprila 1988, objavljen proglas »Ustanovimo zvezo slovenske kmečke mladine (ZSKM) in Slovensko kmečko zvezo (ZSK)«. S tem se je pričel proces demokratizacije Slovenije.

SKZ in ZSKM sta se v prvem letu ukvarjali predvsem z ustanavljanjem podružnic in iskanjem organizacijskih rešitev. Na vsebinskem področju sta bili usmerjeni predvsem v oblikovanje nacionalne kmetijske politike, ki mora upoštevati predvsem naravne danosti, ljudi ter zagotoviti celovit in vsestranski razvoj podeželja, vasi in družinskih kmetij, kar bo kmetom zagotovilo dostojno življenje in v kmetijstvo pritegnilo tudi mlade. Na političnem področju sta morali obe Zvezi najti takšne rešitve v političnem sistemu, da so njunim predstavnikom odprle pot na vse ravni političnega odločanja in tako kmetom zagotovile pogoje, da postanejo subjekti kmetijske politike(Erjavec in Markeš, 1988;3).

Pobudniki ustanovitve ZSKM so bili študentje Biotehniške fakultete v Ljubljani, Emil Erjavec (prvi predsednik ZSKM), Marjan Podobnik, Marija Maker, Zdravko Brglez ter drugi, ki jim je začelo presedati enoumje takratnega totalitarnega režima in brezpravnost kmečkega stanu, posebno mladih na kmetijah. Takratna ZSKM, je s svojim revolucionarnim programom začela mešati štrene takratni kmetijski politični strukturi v navezi s Slovensko kmečko zvezo in aktivno posegla v družbeno dogajanje ob pomoči ZSS (Zveze socialistične mladine Slovenije), v okviru katere je ZSKM takrat delovala; tako je pač zahtevala takratna politična situacija. Program in delo ZSKM sta se oblikovala času in situaciji primerno. Veliko mladih se je včlanilo v organizacijo, drugi, malo starejši so se podali v resnejše politični vode. Potekal je proces zamenjave generacij, ki je zahteval svoj davek. V tem obdobju se ni veliko storilo vse do 14. junija 1992 v Rakičanu, ko se je začelo novo – prehodno obdobje. Na ta datum se je ZSKM na svojem drugem kongresu, po burni razpravi, preimenovala v ZSPM (Zveza slovenske podeželske mladine). Ta kongres je bil prelomnica v razvoju ZSPM, saj so se člani odločili da ZSPM postane nepolitična in ideološko neobremenjena mladinska organizacija. Izvoljeno je bilo tudi novo vodstvo. Prejšnjega predsednika Marjana Podobnika je zamenjala Cvetka Goličnik. Prioritetna naloga novo izvoljenega vodstva je bila širitev organizacije po vsej Sloveniji in pridobiti veljaven pravni status, saj je bil a ZSPM sprva registrirana kot društvo.

Z močno voljo in s pomočjo KSS (Kmetijske svetovalne službe), se je »ZGODILO« rojstvo nove ZSPM, na ustanovnem občnem zboru 3. aprila 1993 v Kranju, kjer je bil sprejet nov statut Zveze in sprejet program dela. Ustanovitelji ZSPM so bila tri Društva podeželske mladine: DPM Ptuj, DPM Zgornja Savinjska dolina in DPM Zabukovje.